|
Fizične obremenitve v sodobnem vrhunskem športu so zelo visoke, zato že minimalne spremembe zgradbe lokomotornega sistema vplivajo na športne dosežke, na varnost pri fizičnih obremenitvah in končno na bodoče zdravstveno stanje športnika.
Odsotnost preventivnih pregledov zdravnika specialista lahko povzroči nepravilno izbiro športne panoge, slabe rezultate, visoko travmatizacijo in končno življenjsko katastrofo za športnika samega. Ena izmed najbolj pomembnih ortopedskih problemov pri športnikih je zgradba njihovih stopal. Stopala so posebni del spodnjih udov, ki so po svoji unikatni zgradbi vzporedno z drugimi deli gibalnega aparata, odgovorna za amortizacijo, prožnost, elastičnost in varnost gibanja posameznika.
Normalno stopalo ima tri točke opore:
- peta (os colconeus)
- glavica I. metatarzalne kosti
- V. metatarzalna kost.
Med njima se razlikujeta dva loka: vzdolžni in prečni. Nase prevzemata velike napore med hojo, tekom in skakanjem. Globino lokov, njihovo elastičnost in amortizacijo zagotavljajo posebne vezi (ligamentumi) in mišice stopala. Ko so loki odsotni ali ne dovolj globoki, tudi če je vezivno tkivo preveč raztegljivo (sindrom hipermobilnosti "Ehlers Danlosa"), govorimo o ploskem stopalu. Razlikujemo prečno in vzdolžno plosko stopalo. Povešenje vzdolžnega loka je ponavadi združeno z obrnitvijo stopala navznoter; to je zvrnjeno plosko stopalo. Pri klasični ploski nogi je nožni obok popolnoma zravnan. Glede na vzrok ločimo ploska stopala na: statično - slabost vezivnega tkiva, travmatična - posledica poškodb, podedovana, rahitična in paralitična.
|
Ploska stopala povzročajo sekundarne deformacije sklepov (Hallux valgus, deformacije prstov tipa "kladivce", idr.) in vkleščenje živcev med vezmi - tunelni sindromi (metatarzalgija, sindrom tarzalnega kanala, idr.). Vendar je osnovni problem pri ploskemu stopalu odsotnost amortizacije in sprememba opornosti. Zaradi tega je celotni lokomotorni sistem spodnjih udov, medenice in tudi hrbtenice v nevarnosti.
Raste mikrotravmacija sklepov in vezi, artrozne in osteohondrozne spremembe, mišični disbalans, zakrčenost, napetost, slaba cirkulacija in fibrozne spremembe mišičja - "tigger-points". Vse to zmanjšuje funkcionalnost delovanja gibal in vpliva na rezultate športnika.
Velike, ponavadi prirojene deformacije stopal (konjska, kepasta, votla noga, idr.) močno ovirajo pri ukvarjanju s športom. V takšnem primeru je fizična aktivnost potrebna kot zdravstveno-terapevtski dejavnik - korektivna telovadba, rekreacijski športi, šport invalidov, idr. Dvomimo, da lahko pride človek s podobno deformacijo do vrhunskega športa. Zato predstavljajo največjo nevarnost skrite, vizualno neopazljive spremembe stopal, katere lahko ugotovi samo specialist.
Stroka je razvila metode dispanzervnih preventivnih pregledov otrok in starejših, tudi športnikov, s ciljem zgodnjega ugotavljanja skritih in opazljivih ortopedskih deformacij, njihove korekcije in pravilnega športnega ter poklicnega usmerjanja.
|
Normalno stopalo
Ploska noga
Zvrnjena ploska noga
Kopitasta (konjska) noga
Votla (kljukasta) noga
Kljukasta noga
Prirojena kepasta (čokata) noga
|
Zelo pomembni so preventivni ortopedski pregledi majhnih otrok, ki so komaj začeli hoditi. Od takrat in do tretjega, četrtega leta starosti, se formirajo loki stopal. Le v tem obdobju je lahko najbolj učinkovito vplivati na razvoj deformacijske funkcije stopala. Druga nevarnost je, zaradi deformiranja stopal, v obdobju hitre rasti (10 -15 let starosti). Pravočasno ugotavljanje amortizacijske nesposobnosti stopal pomaga pravilno usmeriti začetnika pri izbiri športne panoge in tudi odpraviti funkcionalne spremembe. Posebna masaža, terapevtska telovadba in ortopedski vložki - korektorji, pomagajo odpraviti disfunkcije lokomotornega sistema stopal in olajšati njihove amortizacijske učinke. Najbolj učinkovita je korekcija ploske noge s pomočjo ortopedskih vložkov, ki so narejeni individualno, s posebno računalniško tehnologijo.
Ugotavljanje ploskega stopala:
1. Namažite stopalo s kremo ali oljem in postavite nogo na čist lista papirja. Pri tem morata biti obe nogi zravnani in enako obremenjeni.
2. Na pridobljeni sliki poravnajte s črto notranji rob stopala.
3. Nato narišite od te črte pravokotnik čez najglobljo točko podplatne votline do zunanjega roba stopala.
4. Če zaseda ozki del stopala 1/3 navpičnice, je
stopalo normalno, če pa dosega sredino navpičnice, imate plosko stopalo.
KOREKTIVNA TELOVADBA
I. Izhodni položaj - sede ali stoje, pete narazen, prsti skupaj. Obračanje telesa v levo in desno smer z istočasnim obračanjem na rob istega stopala.
II. Hoja po prstih.
III. Hoja po petah.
IV. Hoja s skrčenimi prsti.
V. Hoja z dvignjenimi prsti.
VI. Hoja po zunanjemu robu stopala.
VII. Izhodni položaj sede - dvigovanje brisače ali gumijastih kock s prsti.
VIII. Izhodni položaj leže - gibanje s stopali (flexija - extenzija, obračanje navzven in navznoter).
Avtor: mag. A. Veršinin, dr. med., julij/avgust 2003
|
Dunajska c. 120A
