Starši vse bolj hitijo vključevati svoje otroke v športne dejavnosti. Menijo, da čim prej se bodo otroci začeli ukvarjati s športom, tem bolj zdravi bodo. Ampak to mnenje je napačno.

V rastnem organizmu otroka kostno-hrustančno tkivo, ki je slabo diferencirano, prehiteva rastne hitrosti drugega tkiva, denimo mišic, ožilja. V tem obdobju povzročajo neustrezni fizični napori spremembe cirkulacije centrov osifikacije kostnega tkiva, ki se navadno lokalizira v hrustance sklepov (metafizah).

To povzroča degenerativno distrofične procese oporno-gibalnega (lokomotornega) sistema. Kot posledica teh sprememb prihaja do sprememb drže (skolioze, hiperkifoze), ploske noge (pes plavus) ter hipermobilnosti posameznih sklepov in vretenc.

Druga pomembna težava je t. i. ravna hrbtenica. Človeku je zaradi vzravnane drže in hoje narava ustvarila hrbtenico v obliki črke S. Takšna oblika nudi največjo amortizacijo in je najbolj varna za sklepe gibalnega sistema. Zgodnje ukvarjanje s športom brez zdravniškega nadzora pogosto povzroča zmanjšanje vogala fizioloških izgibov hrbtenice. Starše ponavadi zelo veseli, ko vidijo ravni hrbet svojega otroka - mislijo, da ima otrok lepo držo. Ampak specialist vidi v takšnem otroku potencialnega invalida. Pri ravni hrbtenici se zaradi napora poveča obremenitev na vsak sklep in tako lahko v rastnem organizmu povzroča destrukcijo hrustančenga tkiva in njegovo nadomestitev z vezivnim tkivom. Po podatkih WHO se je v tretjem tisočletju povečalo število zgodnjih osteohondrozov, registriranih v obdobju 14-16 leta starosti.

Zaradi kontrole, zgodnje ugotovitve sprememb in zdravljenja gibalnega sistema so tu zdravniki - manualni terapevti, ki obvladajo tehnike osteopatije. Osteopatija je sistem funkcionalnoga ugotavljanja in zdravljenja patologije celotnega organizma ali njegovih posameznih sistemov. Temelji na načelih kraniosakralnega ritma oz. primarnega dihanja. Ugotavlja spremembe položaja notranjih organov, posameznih tkiv, sklepov in celega organizma. Gradi na diagnosticiranju ostelacijskih gibanj tkiv, organov in tekočin telesa. V živem organizmu ima vsak organ in posamezno tkivo svojo frekvenco gibanja, srce denimo 60-80 udarcev na minuto, pljuča 16-20. V vsakem živem organizmu pa je tudi mehanizem zbiranja, diferenciacije in integracije gibanj posameznih organov v celoto (npr. hrbtenice in njenih vezivnih tkiv) oz. kraniosakralni ritem, ki znaša 10-12 gibov na minuto.

Specialisti lahko, ko ugotovijo spremembe gibanj, odpravijo problem ali oviro na funkcionalni ravni takrat, ko še ni prišlo do patologije oz. anatomske deformacije. Osteopatične tehnike prispevajo tudi k odpravi zamude rasti posameznih tkiv v obdobju razvoja organizma.

Spoštovani starši, otrokom lahko zagotovite zdravje tako, da pravočasno kontrolirate njihov razvoj s pomočjo zdravnikov specialistov. Naredili bodo korekcijo sprememb gibanja tkiv organizma ter vam dali priporočila in nasvete za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi in drugimi fizičnimi obremenitvami v različnih obdobjih življenja.

Avtor: Kucy Igor, dr. med., junij 2003