Bolečine v vratu in trdi vrat, glavobol in vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine in mišične napetosti v ramenskem obroču ali v rokah so pogoste težave zaradi sprememb v vratnem delu hrbtenice. Ta del vsebuje vitalno pomembne anatomske strukture: hrbtni mozeg, magistralino ožilje in živce. Čeprav je vrat zelo gibljiv, lahko sunkoviti in krepki gibi, močno raztezanje in udarci povzročijo akutne poškodbe, deformacije in degenerativne spremembe. Hude poškodbe vratnega dela hrbtenice, zlomi, izpahi ali premikanje vretenc lahko imajo usodne posledice: velike nevrološke spremembe ali tudi smrt.

Najbolj pogoste poškodbe vratu so pri športnikih, ki se ukvarjajo z boksom, različnimi športnimi borbami (karate, judo), nogometom, s skoki v vodo, z vožnjo z motorji in avtomobili itd.

Vratni del hrbtenice vsebuje sedem vretenc s posebno anatomsko zgradbo. Posebno zgradbo imata dva zgornja segmenta: os occipitale (zatilnica) - atlas (nosač) /CO-C1/ in atlas -axis (okretač) /C1-C2/, ki sestavljajo kranio-cervikalni sklep, ki vsebuje šest posameznih sklepov (sklepi glave). Ta del hrbtenice je zelo gibljiv in opravlja skoraj 50% gibanja v vratu (rotacija, fleksija-ekstenzija).

Spremembe biomehanike v tem delu zaradi blokiranja kraniocervikalnih sklepov in premikanja vretenc /C!,C1/ lahko povzročijo različne težave: vrtoglavico, omedlevice, slabo orientacijo v prostoru; lahko sprožijo zakrčenost določenih mišic vratu in s tem povzročajo slabo cirkulacijo in glavobol; lahko tudi vplivajo na držo in formiranje deformacij hrbtenice (kifoze, skolioze) in na koncu vplivajo na psihično stanje bolnika, pri otrocih pa na razvoj značaja in osebnostnih lastnosti.

Pet spodnjih vratnih vretenc (C3-C7) ima enako zgradbo kot torakalna in lumbalna vretenca; sestavljena so iz telesa in loka vretenca, iz trna, dveh prečnih izrastkov ter dveh zgornjih in dveh spodnjih sklepnih nastavkov. Vretenčni loki in telesa vretenc tvorijo kanal za hrbtenjačo in odprtine za živce. Anatomska posebnost vratnih vretenc so unkovertebralni sklepi "Luska"', ki zagotavljajo vratnemu delu stabilnost pri stranskem gibanju. Čez prečne izrastke vseh vratnih vretenc (od C7 do C1) potekata v posebnih kostnih kanalih dve arteriji vertebralis (leva in desna), ki prekrvavljujeta možgane. Arterji potekata blizu kostnih in tudi najbolj gibljivih in občutljivih struktur (sklepi, medvretenči diski) in sta opleteni z žilno-živčno mrežo kot nogavice.

Anomalije zgradbe so najbolj pogoste v območju sedmega vratnega vretenca, povečani prečni izrastki in drugo. Med drugimi anomalijami je treba omeniti še zaraščena vretenca in zoženi hrbtenični kanal. Stabilnost vratnih vretenc omogočajo vezi in mišice, ki opletajo vretenca.

Pri pregledu klinične slike je lahko ločiti spremembe, ki so povezane s pritiskom na cervikalne živce (mišičnotonusni, nevrodi-strofični, nevrovaskularni sindromi) in spremembe centralnega živčnega sistema zaradi kompresije hrbtenjače in žilno-živčne mreže arterijie vertebralis (vertebrobazni-larni sindrom).

Vzroki kompresije so lahko različni: degenerativne spremembe medvretenčne ploščice (hernija diska), kostni izrastki, tumor, zlomi, premiki vretenc, anatomske anomalije.

Avtor: mag. A. Veršinin, dr. med., avgust/september 2000