Fitex - Center zdravja

Manualna medicina, kot posebna šola, je utemeljena v sredini 50. let prejšnjega stoletja (J. Curiax, A. Stoddard, R. Maigne, K. Levit). Predstavniki šole so bili uradni zdravniki, ki so se dodatno izpopolnjevali v smeri manualnega zdravljenja. Največji razvoj je manualna medicina dosegla v Rusiji. Od tu poznamo celo vrsto uspešnih zdravnikov, kot so N. A. Kasjan, J. J. Popeljanski, V. S. Gojdenko, V. P. Veselovski, G. A. Ivaničev, O. G. Kogan, A. B. Sitelj idr.

Manualna medicina je od osteopatije in kiropraktike prevzela vsa strukturalna načela zdravljenja kostnega in miofascialnega skeleta in notranjih organov. Tako strokovno temelji na teoriji nevrizma. Istočasno je popolnoma zavrnila teorijo »prirojene sposobnosti gibanja kosti lobanje«, matilnost notranjih organov in gibljivost možganskega tkiva (teorija primarnega dihanja).

Številne strokovne raziskave in načini mobilizacijsko-manipulacijskih tehnik so bile usmerjene v ugotavljanje vzrokov in odpravljanje rigidnih delov telesa: miofascialnih, fibroznih sprememb (trigger points), funkcionalnih blokov idr.

Manualna terapija se razlikuje od osteopatije po svoji strategiji, filozofiji, po svojem pristopu k obolenju in načinu izvajanja tehnik. V zadnjem času se veliko manualnih terapevtov obrača v smer osteopatije.

Intervju o manualni terapiji iz revije Viva